next up previous contents
Next: 4.2.1 Sencni zarki Up: 4 Sledenje zarku Previous: 4.1 Sistem gledanja Vsebina: contents

4.2 Osnovni rekurzivni algoritem

Modeli osvetlitve, predstavljeni v poglavju 3, se lahko uporabijo pri dolocanju barve povrsine. Ker se normalno sledi zarku v smeri od ocesa proti objektu, je potrebno poiskati najblizji presek med zarkom in vsemi objekti. Po dolocitvi presecne tocke na najblizji povrsini moramo dolociti barvo v tej tocki. V ta namen lahko uporabimo enega od osvetlitvenih modelov. Za dolocitev osvetlitve v izbrani tocki vsi osvetlitveni modeli zahtevajo znano normalo na povrsini, kot tudi ostale opticne lastnosti povrsine.

 

 

Slika 4.3: Razlicni prispevki svetlobe v tocki

Na sliki 4.3 so prikazani mozni prispevki svetlobe v tocki za katero zelimo dolociti barvo. Povratni zarek se uporabi kot vektor smeri gledanja . Povratne zarke imenujemo tudi primarne zarke, medtem ko so ostali zarki, ki se generirajo naknadno ob izracunu presecisca s povrsino, sekundarni zarki. V presecni tocki so mozni razlicni nacini prenosa svetlobe:

Lokalna osvetlitev.
Svetloba se proizvaja iz samosvetlece povrsine. Sem spada tudi osvetlitev za katero nimamo tocno dolocenega vira. Ambientna svetloba je tudi lokalna osvetlitev v presecni tocki.
Direktna osvetlitev.
Prihajajoca svetloba svetlobnih virov , ki so najveckrat tockasti.
Indirektna osvetlitev.
Osvetlitev drugih povrsin vpliva tudi na osvetlitev v tocki. Najvecji prispevek odbite svetlobe, ki prihaja od drugih povrsin, je prav gotovo v smeri zrcalnega odboja . Drugi pomembni prispevek k osvetlitvi prosojne povrsine je tudi svetloba v smeri lomljenega zarka .

Natancnost dolocitve posameznih prispevkov je odvisna od nacina modeliranja, ki pa se lahko zelo zakomplicira, ce zelimo pravilno dolociti prispevek svetobnih virov, ki niso tockasti. Pri indirektni osvetlitvi je za podrobnejse obravnavanje potrebno upostevati tudi prispevke, ki niso samo v smeri maksimalnega prispevka in .





Copyright © 1995 Leon Kos, Univerza v Ljubljani