Zaradi razlicne orientacije mikropovrsin se tudi svetloba
odbija v razlicne smeri. Intenziteta svetlobe v doloceni smeri
je odvisna od stevila mikropovrsin orientiranih tako, da je
zrcalni odboj najvecji. Podobno kot v Phongovem modelu lahko tudi
tu uporabimo vektor (3.16) kot merilo odboja v
doloceni smeri. Izraz
je porazdelitvena funkcija
intenzitete zrcalnega odboja v odvisnosti od kota
, ki je kot
med vektorjema
in
. Za porazdelitveno funkcijo bi
lahko uporabili razlicne funkcije, vendar se izkaze, da
Gaussova porazdelitvena funkcija dovolj dobro opisuje realne razmere.
Sirino porazdelitvene funkcije kontroliramo s konstanto m, ki
predstavlja povprecni (RMS) nagib mikropovrsin. S
spreminjanjem m tako kontroliramo hrapavost povrsine. Z malimi
vrednostmi () predstavljamo gladke, z vecjimi (
) pa hrapave povrsine. Uporabna formula, za izracun D je
kjer je
c poljubna konstantae Eulerjeva konstanta.
Prednost uporabe je poleg tocnosti tudi v tem, da enacba
(3.23) ne vsebuje konstante c, ki bi jo moral uporabnik
dolociti. Na sliki 3.9 sta primerjalno prikazani
obe porazdelitveni funkciji (3.22 in 3.23) iz
katerih je razvidno, da je Beckmannova porazdelitev sirsa in
nekoliko nizja od Gaussove, ce izberemo konstanto .
Izracun porazdelitvene enacbe lahko pospesimo tako, da
uporabimo interpolacijsko tabelo v odvisnost od kota in
uporabljenih povrsin podanih s hrapavostjo m. Poleg osnovne
porazdelitve, lahko uporabimo tudi linearno kombinacijo razlicnih
tipov povrsin in s tem dobimo vecje moznosti za
popolnejsi opis, kar zapisemo kot uteznostno vsoto
porazdelitvenih funkcij: