Nekateri materiali, kot je papir, difuzno odbijajo svetlobo, pri tem pa nekaj svetlobe prepustijo skozi povrsino. Svetloba, ki se prepusti ne potuje nemoteno, ampak se razprsi v materialu.
Prosojne materiale lahko modeliramo tako, da zgornji del povrsine ustreza difuznemu odboju, ostanek svetlobe se absorbira in emitira na drugi strani povrsine kot difuzna svetloba. Razmere na prosojnem materialu prikazuje slika 3.3.
Podobno kot v enacbi difuznega odboja (3.4), tudi tu ni potrebno uporabiti posebnih geometrijskih znacilnosti povrsine, zato lahko zapisemo enacbo prehoda difuzne svetlobe skozi prosojne materiale kot
Zmoznost difuzije svetlobe materiala je dolocena s konstanto
, ki je obicajno manjsa od 
.
