Zgodovinski razvoj traktorja

Razvoj parnega stroja leta 1858 je v kmetijstvu povzrocil velike spremembe, saj je cloveško in zivalsko silo zacela zamenjavati mehanska energija parnega stroja in kasneje motorji z notranjim izgorevanjem.
Druga letnica, ki je mocno vplivala na razvoj traktorjev, je bilo leto 1867, ko je Nikolaj Avgust Otto izdelal prvi motor z notranjim izgorevanjem. Tako so leta 1890 v Ameriki na podvozje lokomobile namestili Ottov enovaljni motor z notranjim izgorevanjem, ki je zmogel vsega 15 kW (20 KM).
Trideset let kasneje (leta 1897) je Rudolf Diesel izdelal prvi dizelski motor, ki je osnova sodobnih traktorjev. Ta motor je bil prvic vgrajen v traktor leta 1923, serijsko pa so jih zaceli vgrajevati leta 1926.
Freulichov traktor (slika 1.1), ki je bil izdelan ze leta 1892 v ZDA [14], se je v zgodovino zapisal kot prvi traktor, ki je za takratne zahteve imel dobre karakteristike in je bil primerno zanesljiv. Poganjal ga je štiritaktni bencinski motor moci 15 kW (20KM). Imel je eno prestavo za voznjo naprej in eno za vzratno voznjo. Dosegal je dosegal hitrost do 3 milje/h.

Slika 1.1: Freulichov traktor iz leta 1892 [6]

Pet let po tem (leta 1897) je v Veliki Britaniji konstruktor Dan Albone zacel s konstrukcijo traktorja z imenom Ivel (slika 1.2)

Slika 1.2: Ivel traktor iz leta 1897 [7]

V primerjavi z Freundlichovim traktorjem, ki je bil bolj podoben samohodnemu stabilnemu motorju je imel Ivelov traktor ze karakteristike pravega traktorja in koncepcijo, ki je bila aktualna še desetletja po njegovem nastanku in se je pri vecini traktorjev obdrzala do današnjega casa. Albonov traktor je poganjal dvovaljni štiritaktni bencinski motor z nasproti lezecimi valji (bokser). Sedez za voznika je bil namešcen na zadnjem delu traktorja, za upravljanje je bil namenjen sredinsko namešcen volan. Na prednem delu je bilo namešcno eno samo kolo, ki je omogocalo dobre maneverske sposobnosti. Upravljanje traktorja je bilo zelo enostavno, ker je bil traktor opremljen z menjalnikom, ki mu je omogocala voznjo naprej, nazaj in nevtralen polozaj. Imel je tudi diferencial in tracne zavore na zadnjih kolesih [7].
S prvo serijsko proizvodnjo traktorjev so zaceli pri Fordu leta 1917, kjer so na tekocem traku zaceli izdelovati traktorje Fordson (slika 1.3). Traktor je imel vgrajen štiritaktni bencinski motor s štirimi valji, ki je zmogel 16 kW (22 KM). Opremljen je bil z menjalnikom, ki mu je omogocal tri prestave za voznjo naprej [16].

Slika 1.3: Traktor Fordson iz leta 1917 [16]

V casu, ko so v ZDA in Angliji prevladovale izvedbe traktorjev s štiritaktnimi bencinskimi motorji, so v evropskem prostoru, posebno na obmocju Nemcije, Italije, Francije in Madzarske v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja kraljevale izvedbe traktorjev z zarilno glavo, ki so se zgledovale po legndarnem Lanz Bulldogu (slika 1.4).

Slika 1.4: Legendarni Lanz Bulldog z zarilno glavo

Pravo popestritev v traktorski tehniki pa so pomenile prve izvedbe traktorjev z dizelskimi motorji, ki so se zacele pojavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Italiji, Nemciji in ZDA. Francesco Cassani, ustanovitelj podjetja SAME (Societa in Accomandita Motori Endotermici) je leta 1927 izdelal traktor (slika 1.5), ki je bil opremljen z dvotaktnim dizelskim motorjem prostornine 12.723 cm$^3$, ki je zmogel 40 KM (Danes imajo takšno prostornino nekateri traktorji z mocjo priblizno 350 KM). Menjalnik je imel tri hitrosti za gibanje naprej in eno za vzratno voznjo. Maksimalna hitrost omenjenega traktorja je bila 15 km/h [8].

Slika 1.5: Model Cassanijevega traktorja iz leta 1927 [8]

Po letu 1930 je sledil hiter razcvet traktorske industrije. Z iznajdbo hidravlicnega dvigala s tritockovnim pripetjem (H. FERGUSON leta 1925 [16]) in prikljucne gredi se je funkcionalnost traktorja zelo povecala.
Naslednja letnica, ki je zaznamovala razvoj traktorja je leto 1954, ko se je v Angliji pojavil prvi traktor s hidrostaticnim pogonom (slika 1.6).

Slika 1.6: Prvi traktor s hidravlicnim pogonom [16]

Slika 1.7: Traktor Fendt 926 Vario

Motor je poganjal crpalko s spremenljivo iztisnino, ki je bila preko cevi povezana s hidromotorji, ki so bili namešceni neposredno na zadnja kolesa. S spreminjanjem iztisnine crpalke se je spreminjala hitrost. S tem so dobili brezstopenjsko spreminjanje hitrosti.
Hidrostaticne transmisije imajo v primerjavi s mehanskimi precej slabši izkoristek, ob enam pa imajo to dobro lastnost, da omogocajo brezstopenjsko spreminjanje prestavnega razmerja. Ameriški proizvajalec traktorjev IH-CASE je zdrzil obe transmisiji in leta 1967 na trgu ponudil traktor s hidromehansko transmisijo direktnega tipa [5]. V nemški tovarni Fendt so leta 1970 zaceli z razvojem traktorja s hidromehansko transmisijo, ki so jih na trgu ponudili leta 1995 z oznako VARIO (izkoristek dosega 85 odstotkov) (slika 1.7).
Z razvojem novih transmisij pa se niso povecali samo izkoristki ampak tudi hitrosti voznje. Skoraj vsi traktorji imajo cestno hitrost 40 km/h, nekateri tudi 50 km/h (Fendt, John Deere, Deutz-fahr,...). Trenutni trendi v traktorski indrustiji temeljijo predvsem na izboljšanju voznih lastnosti traktorjev. V ta namen ze nekaj let vgrajujejo na traktorje vzmetenje prednje preme, vzmetenje kabine itd.