Osnova preizkusnega postopka temelji na predpostavki, da zreduciramo celoten skupek bremen, ki delujejo na kolesni obroč na krožeči upogibni moment. Ta upogibni moment sestoji iz stranske kolesne obremenitve, ki deluje na razdalji dinamičnega radija in vertikalne obremenitve, ki deluje na ročici velikosti vtisne globine diska platišča. Oba momenta momenta lahko skalarano seštejemo, saj sta vektorja momentov isto ležna. Skoraj kvazistatičen preizkus vrtenja pokaže, da sta momenta enako fazna in krožita s številom vrtljajev kolesa. Nasprotno pogojem vpetja na vozilu so ti na preizkusnem stroju obrnjeni. To pomeni, da je rob kolesnega obroča vpet in da se moment uvaja prek prirobnice kolesa. Ker je platišče fiksno vpeto na delovno mizo preizkusnega stroja, potrebujemo za tvorbo krožečega upogibnega momenta, krožečo prečno silo na vzbujevalnem vzvodu oziroma momentni ročici. Potrebna krožeča prečna sila poleg momenta v platišču tvori tudi prečno silo, ki pa ima na njegovo utrujanje minimalen vpliv, kljub temu pa se s konstrukcijskimi rešitvami teži k temu, da se ustvari v platišču minimalna prečna sila.
