Konstrukcijo razdelina na končen elemente - jo diskretiziramo. Vsak elemet ima polje ter vozlišča.
Prek vozlišč je konstrukcija povezana v celoto. Zanima nas pomik v polju končnega elementa, ki je funkcija koordinat za splošno oblikovano in obremenjeno konstrukcijo. V večini primerov funkcije koordinat pomikov vnaprej niso znane

ali v matričnem zapisu
V tej enačbi je
vektor pomika v polju končnega elementa. Matrika
je poljska matrika elementa, vektor
pa vektor konstant.
Komponente vektorja konstant morajo biti izbrane tako, da zavzame vektor pomikov
v vozliščih predpisane vrednosti. Poljska matrika
razen za
linijske elemente ni poznana in jo je potrebno izbrati za vsak končni element
posebej.
Izbiro poljske matrike ilustrira naslednji primer, ko izberemo poljsko matriko za trikotni končni element stene. Za dovolj majhen končni element lahko predpostavimo linearno spremembo pomikov v polju elementa. Ob upoštevanju, da je stena dvodimenzionalen konstrukcijski element, zapišemo vektor pomikov

Če naredimo dekompozicijo zgornjega vektorja dobimo poljsko matriko in vektor konstant

Poljska matrika je tako

in vektor konstant

Linearna predpostavka o pomikih v poljiu je zelo groba zato je potrebno uporabiti večje število končnih elementov. S parabolično predpostavko o pomikih v polju pa bi bila poljska matrika

vektor pomikov pa bi imel 12 konstant. Z višjimi polinomi dobimo natančnejše
poteke pomikov v poljih, kar pa zahteva večje število računskih operacij.
Izbira matrike
in vektorja
ni čisto poljubna in je odvisna od
pogoja izpolnitve robnih pogojev. Definirajmo vozliščni vektor, ki ga
sestavljajo vektorji pomikov v posamenznih vozliščih. V primeru
dvodimenzionalnega trikotnega elementa ima ta vsega skupaj tri vozlišča v
katerem so možni pomiki v x in y smeri. Iz tega sledi da ima vozliščni
vektor
komponent

Sledi da lahko za vozliščni vektor s 6 komponentami zapišemo samo šest
robnih pogojev tako da ima vektor konstant
lahko samo 6 komponent. To
omejitev lahko odpravimo s tem da v vozliščnem vektorju poleg pomikov
predpišemo tudi odvode v smeri pomikov. Vozliščni vektor bi tako imel v
posameznem vozlišču 6 komponent

vsega skupaj
komponent. Številu komponent vozliščnega
vektorja pravimo tudi število prostostnih stopenj. Od izbranega
vozliščnega vektorja sta odvisna vektor konstant in poljska
matrika, saj mora vektor konstant imeti toliko komponent kolikor jih ima
vozliščni vektor.
Ker morajo v vozliščih veljati robni pogoji pišemo za robne pogoje

kjer je z indeksom k povdarjeno, da gre za izpolnitev robnih pogojev. Matriko
imenujemo poljska matrika robnih vrednosti in je konstantna. Je
kvadratna matrika in nesingularna zato jo je možno invertirati.
Enačbo
zapišemop še v obliki

ali
Če enačbo
vstavimo v enačbo
dobimo

Uvedemo še eno poenostavitev

in je
Zadnja enačba podaja zvezo med vektorjem pomikov v polju elementa
in
vozliščnim vektorjem
. Matriko
pa imenujemo interpolacijska
matrika (oblikovna, shape function). Z izbiro interpolacijske matrike potekajo
nadaljni izračunu MKE po enotnem postopku. Končne elementi, ki ustrezajo prej
opisanim pogojem imenujemo kompatibilne končne elemente
(izoparametrični končni elementi). Poznamo pa tudi komčne elemente
pri katerih imamo več ali manj vozliščnih parametrov (super ali
subparametrični elementi).