Opticne lastnosti povrsine opisemo z ustreznim matematicnim modelom. Vecja stopnja zahtevnosti modela narekuje tudi algoritmicno in racunsko zahtevnost. Phongov model odboja dobro modelira plasticne materiale. Vgrajeno ima tudi kontrolo velikosti povrsine zrcalnega odbleska. Je enostaven in velikokrat uporabljen na podrocjih, kjer se zahteva hiter prikaz objekta. Kot izvor svetlobe se pri Phongovem modelu uporablja bela svetloba in tockast izvor.
Kovine in drugi hrapavi materiali imajo posebne lastnosti odboja. Z modeliranjem hrapavosti in spremembo barve se model Cook-Torrance zelo pribliza realnim razmeram. Odbleski so pravilnejsi tudi zaradi tega, ker se v tem modelu uporabljajo Fresnelove enacbe, ki so v prvi vrsti namenjene gladkim zrcalnim povrsinam, tu pa so razsirjene na hrapave povrsine.
Popolnejse modeliranje uporabno pri metodi sledenja zarku mora upostevati tudi svetlobo, ki prihaja iz drugih teles in ne samo od svetlobnih izvorov. Hallov model uporablja Phongov nacin kontrole velikosti odbleskov. Modelira tudi prosojne materiale in uposteva zarke, ki so zrcalni odboj svetlobe prihajajoce iz drugih objektov.
Vecina predstavljenih modelov ima vgrajene predpostavke, ki izkljucujejo nekatere lastnosti fizikalne optike. Primer je polarizacija svetlobe, ki je vidno kot sprememba barve pri dielektrikih. V naravi obstajajo tudi povrsine, ki ne odbijajo svetlobe v vse smeri enako. Take povrsine imenujemo anizotropne povrsine. Noben od predstavljenih modelov ne zajema take lastnosti povrsine. Mozne so tudi poenostavitve ali izboljsave posameznega modela, pac glede na potrebe ali zahteve uporabljene metode prikaza.