Narava problema pogojuje tudi nacin komunikacije med streznikom in odjemalcem. Najpomembnejsa razlika, ki jo diktira obremenjenost streznika, je razlika med sinhronim in asinhronim dostopom do povratnih informacij, ki jih dobi odjemalec kot rezultat od streznika.
Pri sinhroni komunikaciji odjemalec sporoci strezniku zahtevo za oddaljeno proceduro; streznik nalogo izvrsi in vrne rezultate. Ves cas obdelave na strezniku je odjemalec blokiran in caka rezultate. Na obeh racunalnikih je pri tem odprtega komunikacijskega kanala. Ce je cas obdelave daljsi, je vecja tudi moznost prekinitve povezave, zato se pri daljsih nalogah na serverju najveckrat uporabi asinhrona komunikacija, ki nima stalno odprt komunikacijski kanal.
Prednost asinhrone komunikacije je prav v tem, da lahko odjemalec po tem, ko je dal ukaz za operacijo na serverju, nadaljuje z delom na drugih nalogah, ki so lahko tudi nadzor ali statistika dela posameznega streznika. Casovno zahtevni procesi na strezniku so lahko izvedeni tudi tako, da streznik ne vraca rezultatov, ampak samo izvrsuje ukaze. Tak nacin dela je evidentno enosmeren in ravno tako sprosca komunikacijski kanal. Mozna je tudi enosmerna izvedba z vracanjem rezultatov samo takrat, ko je to potrebno; npr. pri sporocilih o napakah pri obdelavi.